Dr. Mika Launikari o vseživljenjski karierni orientaciji

Dr. Mika Launikari, nekdanji sodelavec mreže Euroguidance na Finskem in eden vodilnih strokovnjakov na področju karierne orientacije v Evropi, je bil osrednji govornik spletne konference ob 20 letnici sodelovanja NCIPS v mreži Euroguidance s svojim predavanjem ‘Svetovanje v globalnem svetu – razumevanje posameznika kot holistično celoto’. Posameznik je v današnjem kompleksnem svetu upravičen do kakovostnega svetovanja, ki mu odpira možnosti tako na poklicni poti kot na poti osebnostnega razvoja. Med sodobnimi svetovalnimi pripomočki je predstavil finski svetovalni model CREAR (Kariera, Osebnostna odpornost, Izobraževanje, Avtonomija in Pripravljenost), ki omogoča informacije o možnostih reševanja težav na študijski poti ali ob prehodu v nadaljnje izobraževanje ali zaposlitev. Morebitna uporaba CREAR modela je zanimala številne udeležence spletnega srečanja. Spletno predavanje dr. Mika Launikarija, slikovito podobo kariernega svetovanja v sodobnem svetu, si lahko ogledate na spletnem naslovu.

Kdo je Mika, kako bi se nam na kratko predstavil? 

Moje ime je Mika Launikari in živim v Helsinkih na Finskem. Trenutno sem zaposlen na Laurea University of Applied Sciences, kjer se ukvarjam z raziskovanjem, razvojem in inovacijami na področju vseživljenjske karierne orientacije.

Do sedaj sem obiskal zasebno ali poslovno več kot 40 držav. Več let sem živel v tujini, med drugim v Avstriji, Belgiji, Grčiji, na Danskem in Švedskem. Ta obdobja so me osebnostno obogatila in nadgradila, čeprav so bila občasno tudi zahtevna. V svojem prostem času se ukvarjam s tekom, pisanjem, grem v opero, balet ali gledališče, rad pa preživljam čas tudi na podeželju ter v srečanjih z družino in prijatelji.

Poznamo tvoje delo, kaj si je želel postati Mika, ko je bil star 15 let? 

Mislim, da mi takrat še ni bilo popolnoma jasno, kaj bi v življenju želel početi. Pri 15 letih sem sicer razmišljal o več kariernih možnostih, med drugim da bi bil igralec ali veterinar. Vedno sem se zlahka naučil tujih jezikov, zanimala me je geografija. Želel sem, da je moja kariera do neke mere mednarodna.

Imaš veliko izkušenj s svetovanjem v različnih kulturnih okoljih. Kaj je najpomembnejše dejstvo, ki ga je treba upoštevati? 

Vedno je treba graditi na podobnostih ne glede na to, od kod druga oseba prihaja ali kakšna je njegova barva kože. To je vedno dobro izhodišče. Izogibajte se stereotipom in nikoli ne posplošujte, vedno se osredotočite na posameznika in poslušajte, kaj ima za povedati.

Mednarodni mobilnosti si posvetil veliko pozornosti, hkrati imaš tudi sam veliko mednarodnih izkušenj. Skandinavske države so pogosto naši vzorniki, kako zagotavljati karierno orientacijo. Tudi odločevalci se tam zavedajo pomena kariernega svetovanja. Kako se razlikujete od ostalih evropskih držav?

Najprej bi želel pojasniti, da se Skandinavija geografsko nanaša samo na Dansko, Norveško in Švedsko. Te tri države skupaj s Finsko in Islandijo pa so nordijske države. Po mojem mnenju Finska ali druge nordijske države niso nujno vzorniki na področju vseživljenjske karierne orientacije. Rajši na to gledam kot ‘daj in dam’ med različnimi državami. Vzajemno učenje drug od drugega in izmenjava znanja med različnimi državami sta ključna in nujno potrebna. Veliko se lahko naučite od drugih držav in njihovega zagotavljanja vseživljenjske karierne orientacije, nato pa to vključite v svoj sistem in seveda obratno.

Služboval si tudi v drugih državah, se je bilo zaradi izkušenj s svetovanjem lažje prilagoditi drugemu okolju? Kaj je bilo najtežje?

Vsaka država je drugačna izkušnja in drugačna resničnost. Veliko stvari vpliva na naše prilagajanje in integracijo. Najpomembnejše je, da poznamo samega sebe in kaj so naša načela. To nam daje trden temelj za soočanje z življenjem v drugi državi. Več časa preživite v tujini, bolj prilagodljivo postane vaše mišljenje. Največji izziv zame je bil vzpostaviti socialno mrežo v tujem mestu, saj spoznavanje ljudi terja čas in kar nekaj napora. Običajno najdemo prijazne ljudi, s katerimi se dobro razumemo.

Kaj pa ko si se vrnil na Finsko, se je bilo potrebno spet prilagoditi?  

Mislim, da je moj odnos s Finsko kot ‘ljubezen in sovraštvo’. Ko sem v tujini, lažje vidim vse dobro, kar Finska lahko ponudi. Ko pa sem na Finskem, ne vidim vedno pozitivnih vidikov države, čeprav bi to zagotovo moral. Če bi lahko spremenil eno stvar na Finskem, bi bile zime veliko krajše in poletja daljša.

Imaš kakšen nasvet za karierne svetovalce v trenutnih razmerah, ki predstavljajo precejšen izziv?

Nadaljujte s svojim dobrim delom. Svet vas potrebuje bolj kot kadarkoli prej!