Intervju: Dr. Julia Yates

Dr. Julia Yates je programska direktorica za magistrske programe na področju organizacijske psihologije na University of London City, kjer poučuje razvoj kariere in coaching. Pred svojo akademsko kariero je delovala 15 let kot karierna svetovalka in managerka v šolah in na univerzah, še vedno pa deluje tudi kot samostojni karierni coach. Še posebej jo zanima krepitev sodelovanja raziskovanja in prakso, piše in predava o praktični uporabi kariernih teorij v praksi. Nedavno je objavila drugo izdajo svojega priročnika Career Coaching Handbook.

Fotografija dr. Julia Yates

Ste predavateljica na univerzi. Pred tem ste bila dolga leta karierna svetovalka. Kakšna je vaša karierna pot? Kaj vas je motiviralo, da ste začeli delovati na področju kariernega svetovanja?

Zelo sem uživala v svojem delu karierne svetovalke, vendar sem se vedno spraševala, ali obstajajo stvari, ki bi se jih lahko naučila in postala še boljša svetovalka. Resnično sem uživala v raziskovalnem delu, ki sem ga opravljala na magistrskem študiju psihologije dela, ko sem bila karierna svetovalka. V tem času sem se začela zavedati, da obstaja veliko več teorij o karieri in veliko raziskav na tem področju, ki jih nisem poznala. Ko se je na lokalni univerzi pojavilo delovno mesto za poučevanje na magistrskem študiju karierne orientacije, sem pomislila, da bi bila to odlična priložnost, da tudi sama raziščem literaturo in jo delim z novo generacijo kariernih svetovalcev.

 

Kakšne kvalifikacije mora imeti karierni svetovalec v Veliki Britaniji? Kako se tovrstne kvalifikacije pridobivajo?

V Veliki Britaniji obstaja več različnih načinov, kako postati karierni svetovalec. Najpogosteje svetovalci opravijo podiplomski študij kariernega razvoja na univerzi. To je 9-mesečni izobraževalni program, ki ga opravijo po diplomi in jim daje dobro podlago za karierno delo tako s teoretičnega kot s praktičnega vidika. Študenti tega izobraževalnega programa se lahko odločijo tudi za dopolnitev tega programa in pridobijo magisterij z izvedbo lastnega raziskovalnega projekta. Prav tako se je mogoče kvalificirati tudi tako, da karierni svetovalci poleg svojega dela tudi študirajo.

 

Na podlagi katerih razmislekov se lahko karierni svetovalci v množici kariernih teorij odločijo za najbolj ustrezno in jo uporabijo pri konkretnem delu?

Obstaja velik različnih kariernih teorij in ugotoviti, katero izmed njih izbrati, se lahko zdi zastrašujoča naloga. Mislim, da je ključ do tega, katero teorijo uporabiti, v poglobljenem razumevanju dobrega nabora teorij (teorij, ki pojasnjujejo vplive okolja, individualne razlike ter proces karierne izbire in kariernega razvoja). Svetovalci lahko nato zlahka prepoznajo določeno teorijo, ki je najbolj pomembna za trenutno karierno težavo njihove stranke.

 

Kaj je po vašem mnenju glavni izziv kariernega svetovanja v današnjem času?

Eden od večjih izzivov v Veliki Britaniji je, kako povečati prepoznavnost našega svetovalnega dela. Višja prepoznavnost bi vodila do boljšega financiranja, poklic z višjim statusom pa bi nam omogočil ustvarjanje boljših partnerstev in boljše pogoje. V Veliki Britaniji lahko karierni svetovalci včasih menijo, da so dolžni ponuditi svetovanje, ki je zaželeno, namesto da oblikujejo karierne programe, za katere vedo, da bodo najbolj učinkoviti.

 

Kaj vse ponujajo prednosti digitalizacije kariernega svetovanja in katerih omejitev se moramo pri tem zavedati?

Digitalizacija kariernega svetovanja ponuja številne izjemne prednosti. Omogoča nam, da ponudimo visokokakovostne karierne pobude v obliki, ki jo naše stranke cenijo: do podpore lahko dostopajo, kadar želijo in kjer želijo, in lahko izberejo točno tiste storitve, ki jih potrebujejo.

Umetna inteligenca se seveda ves čas razvija in izboljšuje, vendar trenutno menim, da nobena digitalna karierna pobuda ne more nadomestiti učinka medosebne intervencije med posamezniki. Delo s skupino v učilnici ali individualno svetovanje prinaša široko paleto prednosti, ki izhajajo iz osebnih odnosov, ki omogočajo da naše stranke razumemo in jih poslušamo ter hkrati krepimo njihovo samozavest in jim pomagamo, da bodo bolje razumeli sebe.

 

Kako sodobne izzive v kariernem svetovanju prilagajati različnim ciljnim skupinam uporabnikov (npr. digitalizacija, brezštevilčna ponudba izobraževalnih možnosti, nejasna prihodnost glede načinov in področij dela)?

Eden od velikih izzivov sodobnega sveta, ki ga poganja tehnologija, je obilje informacij in poskušati razumeti vse skupaj je lahko prevelika obremenitev, večina informacij pa ni dobre kakovosti. Ena od pomembnih veščin, ki jo lahko naučimo naše stranke, je, kako lahko uporabijo karierne informacije na spletu sebi v prid – kako prepoznati najbolj uporabne informacije in kako jih natančno pregledati, da se prepričamo, da so kakovostne in zanesljive. Menim, da je učenje naših strank o spretnostih spletnega raziskovanja bistvenega pomena za njihov dolgoročni razvoj kariere, in se mu v nekaterih okoljih morda ne posveča vedno dovolj pozornosti, ki si jo zasluži.

 

Katerim skupinam bi bilo po vašem mnenju potrebno posvetiti največ pozornosti v kariernem svetovanju?

Trenutno gre v Veliki Britaniji veliko sredstev za delo z brezposelnimi in z mladimi, ki imajo večje tveganje, da bodo brezposelni. Zdi se, da je to dober način za določanje prednostnih virov, saj gre za skupine, ki resnično potrebujejo podporo.

Želela bi si veliko več sredstev za karierno orientacijo v šolstvu. Vemo, da mladi začnejo razvijati svoje razumevanje sveta dela in tega, kako se vanj vključijo, že zelo mladi, vendar v Veliki Britaniji ne dobijo formalne kariernega svetovanja, dokler ne dopolnijo približno 15 let. Menim, da bi bilo več kariernega svetovanja v prvih letih izobraževanja zelo koristno.

 

Najlepša hvala Julia!

Dostopnost spletišča   Ctrl + U

  • Navigacija
    s tipkovnico

Bljižnjice s tipkovnico

  • Ctrl+U Prikaže možnosti dostopnosti
  • Ctrl+Alt+K Prikaže kazalo strani
  • Ctrl+Alt+V Skoči na glavno vsebino
  • Ctrl+Alt+D Vrne se na domačo stran
  • Esc Zapre pojavno okno / meni
  • Tab Premakne fokus na naslednji element
  • Shift+Tab Premakne fokus na prejšnji element
  • Enter Potrdi/klikne fokusiran element
  • Preslednica Označi/odznači potrditveno polje