-
Navigacija
s tipkovnico
Opisi poklicev na spletu Zavoda RS za zaposlovanje
Zaposlovanje v prizmi poklicnih potreb, ki jih oznanjajo delodajalci, Zavod RS za zaposlovanje in agencije, ki se ukvarjajo z zaposlovanjem, je neposredno povezano s profili poklicev ali izvajalcev poklicev, ki jih iščejo podjetja in ustanove.
Opis poklica vsebuje vrsto del ali opravil, ki jih je ali bi jih lahko opravljal posameznik, in katerih naloge in dolžnosti so si podobne v različnih delovnih okoljih. V okviru prenove poklicnega svetovanja pred 20 leti smo v okviru Euroguidance Slovenija pripravili novo metodologijo opisa poklica. Z leti smo s pomočjo slovenskih strokovnjakov, ustanov in sodelavcev vzpostavili 537 opisov poklicev, ki so v pomoč tako mladim pred izbiro nadaljnjega šolanja kot tudi odraslim, ki se odločajo o menjavi poklica ter seveda kariernim svetovalcem v zaposlovanju in izobraževanju. Opisi poklicev se povezujejo s Standardno klasifikacijo poklicev, ki jo pripravljajo v Statističnem zavodu RS.
Ker se poklici sčasoma spreminjajo, opise poklicev v okviru Euroguidance Slovenija (NCIPS) redno posodabljamo in dopolnjujemo. Temeljni namen opisov je v tem, da uporabniki, od šolajočih do zaposlenih in brezposelnih, spoznajo čim več poklicev in si s tem znanjem razširijo poklicne in zaposlitvene možnosti. Poleg samega opisa poklica smo pri nekaterih opisih pripravili intervju z osebo, ki izbrani poklic opravlja, da dopolnimo bolj življenjski pogled na poklic, vključno s prednostmi in pomanjkljivostmi. Poklicu so določeni tudi sorodni poklici, kjer so si posamezna opravila poklica podobna.
Poklicna dejavnost je tesno povezana s pridobljeno izobrazbo, zato je ta pomemben razdelek v opisu poklica. Dodatna izobrazba in/ali usposabljanje lahko omogoči posamezniku, da se loti drugega poklica, pogosto na višji zahtevnostni ravni od obstoječega. Zaradi kompleksnosti sveta dela se je področje poklicnega svetovanja razvilo v področje karierne orientacije, ki med drugim obravnava tudi vertikalno zaposlitveno mobilnost, možnosti in pogoje za napredovanje in prevzem bolj zahtevnih delovnih nalog zaposlenih.
Pomembno vlogo imajo danes kompetence ali zmožnost kakovostnega opravljanja posamezne dejavnosti, saj izobrazba sama še ni garancija za dobro opravljeno delo. V tem se razlikujeta ameriški in srednjeevropski sistem zaposlovanja, saj ima na stari celini formalna izobrazba pomembno vlogo, medtem ko v ZDA praviloma najprej vprašajo kandidata za delovno mesto o tem, če zna opravljati poklicne naloge, spričevalo o izobrazbi pa pri tem ni odločilno. Kompetence, delijo jih na splošne, generične in posebne, poleg samega znanja vključujejo še veščine, spretnosti in osebnostne značilnosti, vrednote in prepričanja, kar je za dobro opravljeno delo lahko pomembnejše od samega pridobljenega znanja. V nekaterih kadrovskih oddelkih že uporabljajo sistem kompetenc, ki z analizo zahtevanih in realno doseženih kompetenc zaposlenih omogoča ustrezno vodenje politike razvoja kadrov, razvoj, dodatno izobraževanje in napredovanje zaposlenih. Model kompetenc uporabljajo tudi v posameznih panogah, kjer vključujejo tudi kompetence prihodnosti (npr. krožno gospodarstvo). Primer panožnega modela kompetenc v Sloveniji je model za kadre v kemijski industriji.
Nekateri poklici so v tem času izginili s trga dela (npr. pobiralec cestnine, čevljar), vedno več pa je poklicev povezanih z novimi spletnimi tehnologijami (npr. oblikovalec spletnih strani, programer). Ne glede na področje dela je prostor proizvodnje zavzela digitalna tehnologija in tako kot je bil v času industrijske dobe za širjenje informacij ključen tisk, so v digitalni dobi to funkcijo prevzela socialna omrežja in spletne platforme.
Novejša Starejša