Mikrodokazila in vključevanje neformalnih kvalifikacij v nacionalna ogrodja: primer Švedske

V zadnjih letih se evropski izobraževalni prostor intenzivno odpira novim oblikam priznavanja znanja in spretnosti, ki nastajajo zunaj tradicionalnih, formalnih izobraževalnih poti. Ključni instrumenti tega razvoja bi lahko bila mikrodokazila (micro-credentials) in vključevanje neformalnih kvalifikacij v nacionalna ogrodja kvalifikacij (NOK/NQF), ki so povezana v Evropski okvir kvalifikacij (EOK/EQF). O teh aktualnih temah je tekla razprava tudi na nedavnem PLA (Peer Learning Activity) dogodku Cedefopa, ki sva se ga udeležili predstavnici Nacionalne koordinacijske točke za slovensko ogrodje kvalifikacij (NKT SOK-EOK). 

Mikrodokazila so v evropskem prostoru prepoznana kot učinkovit odgovor na hitro spreminjajoče se potrebe trga dela, digitalizacijo in individualizacijo učnih poti. Gre za potrdila o doseženih učnih izidih, ki so običajno manjša od tradicionalnih kvalifikacij, a so jasno opredeljena, kakovostno zagotovljena in neposredno uporabna za posameznika ali delodajalca. Priporočilo Sveta EU iz leta 2022 mikrodokazila opredeljuje kot potrdila o učnih izidih, doseženih po kratkem, strukturiranem učnem procesu, ki je ocenjen in dokumentiran. Ključno za njihovo prepoznavnost, prenosljivost in vrednotenje je vključitev v nacionalna ogrodja kvalifikacij. 

Vse več evropskih držav se odloča za vključevanje kvalifikacij, pridobljenih zunaj formalnega izobraževanja, v svoja nacionalna ogrodja kvalifikacij. Po podatkih Cedefopove ankete je leta 2024 to omogočalo že 18 držav, medtem ko jih je bilo leta 2019 le sedem. Razlogi za to so večja transparentnost in primerljivost kvalifikacij, krepitev kakovosti in zaupanja, spodbujanje vseživljenjskega učenja ter boljša povezava izobraževanja s potrebami trga dela. 

Švedska – primer celovitega pristopa 

Švedska je ena izmed držav, ki je na tem področju naredila največji napredek. Njeno nacionalno ogrodje kvalifikacij (SeQF) je bilo že od začetka zasnovano kot odprt in vključujoč sistem, ki poleg formalnih omogoča tudi umeščanje neformalnih kvalifikacij. Postopki temeljijo na zakonski in podzakonski podlagi, ki določa jasne definicije, strukturo ravni in postopke za vključevanje ter spremljanje kvalifikacij. Novela iz leta 2022 je še dodatno razširila dostopnost, saj lahko vlogo za umeščanje zdaj vloži tudi nosilec kvalifikacije, ne le izvajalec. 

Posebno vlogo ima povezava med validacijo in umeščanjem v SeQF. Novi pravilnik iz leta 2023 je formalno povezal postopke validacije neformalnega in priložnostnega učenja z nacionalnim ogrodjem, kar posameznikom omogoča, da znanje, pridobljeno izven formalnega sistema, prek validacije uradno priznajo kot kvalifikacijo, umeščeno v SeQF. 

Celoten članek je dostopen na www.nok.si.