Videči v vrtu čutil doživijo izkušnjo slepih - intervju z Nino Schmidt, Center IRIS

Vrt čutil predstavljate tudi otrokom v vrtcih, osnovnošolcem, srednješolcem in odraslim. Kako potekajo vodeni ogledi, delavnice in dnevi dejavnosti v okviru obiska vrta čutil? 

Vrt čutil je učilnica na prostem in rekreacijska površina. Vrt čutil ima  poligon za orientacijo in mobilnost, ki je pomemben za učenje hoje in orientacije v prostoru, da se opozori tako slepe kot videče, da za naše ravnotežje nismo odvisni le od oči ampak tudi od ušes. Naša spremstva po vrtu so namenjena ozaveščanju tega, kaj pomeni biti slep, imeti nekoga zraven, ki je slep, oziroma kako opremljati okolje, ki bo primerno slepim. Velikokrat vrt obiščejo šole, ki imajo vključene slepe ali slabovidne učence, zdravstveni delavci, ki se srečujejo s slepimi in slabovidnimi pacienti in mnogi drugi.Naša vodenja so namenjena ozaveščanju, kaj pomeni biti slep, imeti v svoji bližini nekoga, ki je slep in opremljati okolje primerno za slepe. Velikokrat pridejo šole z vključenimi slepimi ali pa zdravstveni delavci. Želimo si, da bi nas tudi v prihodnosti obiskovale skupine in posamezniki, ki vsakodnevno prihajajo v stik s slepimi, da bi razumeli njihovo dojemanje okolice, na primer prodajalci, frizerji, zdravstveno osebje … Posebej zanimive so tudi večerje v temi. Res je, ponujamo edinstveno priložnost, da obiskovalci v temi uživajo na popolnoma nov način. Večerja v temi vas popelje na kulinarično potovanje skozi znano neznana občutja, kjer znana hrana, pijača in prijatelji postanejo čudo, ki ga je treba raziskati in odkriti, kot da ste se z vsem srečali prvič. Brez občutka vida so občutki dotika, okusa, sluha in vonja intenzivirani, kar omogoča novo percepcijo realnosti.

Do danes se je večerje v temi udeležilo približno 1400 obiskovalcev. Večina od njih je študentov iz različnih področij npr. psihologije, pedagogike, umetnosti,… Izvajamo pa tudi team buildinge na ta način. Večerja v temi se začne tako, da vas po prihodu v osvetljeni bivalni prostor centra IRIS sprejmejo slepi natakarji. Z njimi malo poklepetate, da se spoznate. Ko ste pripravljeni, vas natakarji popeljejo v zatemnjeno jedilnico, kjer vas že čaka pripravljena miza, na kateri je vse, kar potrebujete za začetek. Usposobljeni slepi natakarji poskrbijo za vaše udobje v vsakem trenutku. Ko vas posedejo, imate priložnost, da se prilagodite temi in se resnično prepustite tej izredni izkušnji.

Kako vrt čutil vpliva na razvoj spretnosti varovancev, slepih in slabovidnih? Ali jih nove spretnosti motivirajo za aktivnosti, ki so jim v pomoč pri vsakdanjem življenju in pri delovnih aktivnostih? 

Na vonjalnem delu vrta čutil imamo zelišča kot so limonina melisa, dobra misel, poprova meta, sivka, itd.  Tipalni del je sestavljen iz umetnega dela (npr. gume, preproge, opeke) in naravnega dela (npr. netreske, gomoljnice, različne trave, hermelika, bergenija, dišavnice), da učenci lahko spoznavajo različne teksture. Slepi se mora naučiti in spoznati okolje okoli sebe, saj česar se ne dotakne, ne ve, da obstaja.

Različne podlage so tudi po tleh, da čutijo, kje hodijo. Palica ti za meter pred tabo pove podlago, podlago pa začutiš kasneje, tako da morajo biti slepi pozorni na okolico in zvoke. S palico greš po klančini, različnih podlagah, tudi skozi vajo ravnotežja, ki je lahko pri slepih tudi težavna. Pri vodenih ogledih udeleženci lahko hodijo s palico in prevezanimi očmi.

V vrtu je urejena posebna hiška, katere namen je prikazati, da je orientacija po sluhu v prostoru čisto drugačna kot zunaj. Obiskovalcem na ta način pomagamo ozavestiti koliko se enak zvok sliši zunaj in kako se sliši znotraj. Na tej osnovi začneš zavestno opazovati, kaj je tista stvar, po kateri se orientiraš. To je zelo pomembno za orientacijo v vsakdanjem življenju. Brez oči je orientacija zelo otežena. In v primeru, da jih ne moreš uporabljati, je orientacijska funkcija ušes ključna. Dober primer orientacije po sluhu je ta, da veš po kateri strani prometne ceste hodiš – odvisno iz katere strani prihaja zvok prometa – iz leve ali desne.

Kako je do ideje za projekt sploh prišlo? Ste imeli pri zasnovi vzornike? Ali sodelujete s podobnimi ustanovami v tujini?

Vrt je nastal leta 2010 na osnovi diplomske naloge krajinske arhitektke Andreje Albrecht v sodelovanju s takratnim Zavodom za slepe in slabovidne in bil zgrajen s pomočjo norveškega mehanizma. Vzdržujemo ga v okviru projekta eko vrt, pa tudi učenci šol v okviru naravoslovnih dni in prostovoljci dobrodelnih akcij skrbijo zanj. Vendar je za dokup rastlin to premalo, zato je vrt čutil težko ohranjati, saj smo samo ljubitelji, nimamo namreč poznavalca, ki bi stalno skrbel za vrt. Žal se država še ni lotila obnove vrta čutil.Ne smemo pozabiti, da smo vsi ljudje s posebnimi potrebami. Ravno te posebne potrebne nas bogatijo. Nismo pa se naučili spoštovati teh potreb pri drugih. Menim, da ko začneš razumeti potrebe drugega, začneš razumeti tudi lastne potrebe.