Zaposlitev je neke vrste »poroka« med kandidatom in zaposlovalcem. Je čustven proces, obstajati mora všečnost in skupni interes.

Pred kratkim se mi je vodja kavarne v centru mesta pritožil, da »v Sloveniji nihče noče delati« – da preprosto ne more dobiti delavcev, niti če ponudi pogodbo za nedoločen čas. Kateri so tisti poklici, za katere je v tem trenutku težko najti delavce? Je razlog za to slaba plača ali pretirana regulacija poklicev? 

Vedno več je poklicev kjer je težko najti delavce. Tehnologija, inženirstvo, gostinstvo, logistika, trgovina, proizvodnja… Proces iskanja kadrov se preveša v korist kandidatov. Za večino prej naštetih dejavnosti ima kandidat najmanj tri različne ponudbe.  Nekaj ključnih razlogov zakaj delodajalcem ne uspe zagotoviti ustreznih kandidatov:

• informacije v zaposlitvenem oglasu ali informacije na razgovoru se ne skladajo z dejanskim stanjem na delovnem mestu… ali so napačno predstavljene, ali pa se delodajalci ne držijo dogovorjenega; razlike se nanašajo na delovne naloge, odgovornost, plačo ipd., več kot polovica kandidatov je imela že podobno izkušnjo;
• počasen proces kadrovanja;
• neprimeren zaposlitveni razgovor (slaba pripravljenost, zamujanje, neodzivnost…);
• slab ugled delodajalca (npr. slabo finančno stanje, slabi odnosi v podjetju), izkušnje in mnenje kandidatov izjemno hitro zaokrožijo po spletu in vplivajo na odločitve;
• slabi delovni in plačilni pogoji.

Delodajalci bi morali zgoraj naštete razloge vzeti resno, saj se 42% kandidatov, ki je imelo slabo izkušnjo s podjetjem, ne bo več prijavilo na zaposlitvene oglase istega podjetja.
Zaposlitev je neke vrste »poroka« med kandidatom in zaposlovalcem. Je čustven proces, obstajati mora všečnost in skupni interes.
Kadrovanje kot si marsikdo predstavlja, ni enostranski proces, kjer bi se samo ena stran odločala. Je win-win situacija, v kateri morata obe strani imeti občutek, da sta nekaj dali in nekaj dobili.
Včasih je bil dovolj objavljen zaposlitven oglas s katerim si čakal na prijave. Danes je vse drugače:

• delo se je spremenilo, za isto delovno mesto so zahtevana širša znanja, fleksibilnost, drugačen pristop…
• iskalci zaposlitve so se spremenili, na trg dela prihajajo nove generacije, ki bodo menjale zaposlitev na 1-3 leta, ker jim ni več pomembna samo varnost zaposlitve, plača in ugodnosti;
• tehnologija se je spremenila: z uporabo mobilne tehnologije in socialnih omrežij so informacije dosegljive hitro in neposredno, kar vpliva na mnenje in odločitve. 34% kandidatov deli slabe izkušnje v primeru nezadovoljstva s procesom zaposlovanja podjetja.

Kako pogosto se zgodi, da dobri kandidati ne najdejo dela? Kje najpogosteje nastane »šum v komunikaciji«? 

Dobri kandidati vedno dobijo zaposlitev. Velikokrat jih kontaktirajo kar sama podjetja ali headhunterji. Lahko izbirajo med različnimi zaposlitvami, lahko sami predstavijo pogoje glede plače in ostalih bonitet. Kdo pa je dober kandidat?  V kadrovskih vodah jim rečemo talenti. Za talente je značilno da:

• imajo znanja, veščine, izkušnje, ki so najbolj iskana glede na delovno mesto – dosežena izobrazba je le temelj na katerem je grajeno vse prej našteto;
• imajo primerne osebnostne značilnosti: samoiniciativnost, samozavest, potrpežljivost, poštenost, optimizem, sposobnost uspešne komunikacije in prilagodljivost;
• jih odlikuje zavzetost in strast do dela, ki ga opravljajo.

V Sloveniji je zelo veliko, vi bi rekli celo preveč, mladih z visoko izobrazbo, ki ne vedo točno, kaj bi s svojo izobraženostjo lahko počeli. Tega ne vedo niti delodajalci. Kaj bi svetovali enim in drugim? 

Še vedno je prisotna miselnost, da višja izobrazba zagotavlja dobro (plačano) zaposlitev. 46% mladih nadaljuje s šolanjem na univerzi. Čas trajanja študija je v Sloveniji izjemno dolg. Na drugi strani je 80% objavljenih delovnih mest do V. stopnje.  Študij se izplača predvsem na t.i. STEM področjih (angl. kratica za znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko), ki se v današnjem času najbolj razvijajo.  Pomembno je vedeti kakšne so zaposlitvene možnosti glede na izobrazbo, zakaj študiramo in kaj s študijem želimo doseči in kaj smo pripravljeni narediti v primeru, da z doseženo izobrazbo ne najdemo ustrezne zaposlitve. Priporočam, da si mladi ustvarijo karierno mapo, v kateri definirajo svoje prednosti in pomanjkljivosti, ter željena področja dela ali opravila in tista, ki si jih ne želijo opravljati. Informacije naj definirajo čim bolj resnično in podrobno. Takšna mapa s podatki olajša odločitve v prihodnosti.  Ključno je tudi, da vadijo in pilijo svoj nastop, govorico telesa in način izražanja, da so nenehno aktivni in iščejo alternativne možnosti in se ne predajajo pesimizmu in izgovorom. Za določena delovna mesta je izobrazba ključna. Težko je delati v strojništvu ali medicini, če imate izobrazbo pravnika. Na drugi strani pozicije kot npr. prodaja ali marketing, so bolj odvisne od posameznikovih osebnostnih značilnosti kot od izobrazbe. Delodajalcem bi svetoval, da razmislijo kje je specifična izobrazba ključna in kje pridejo v poštev alternativne možnosti, saj si s tem povečajo nabor primernih kandidatov.